Zoran Petrovič
Tršicek

Ime mi je Zoran. Za prijatelje sem večkrat Zoki. Me veseli, da smo se spoznali. Ne mi zameriti, če si vašega imena ne bom takoj zapomnil. Trudim se. Prej ali slej mi bo uspelo. In vsakič, ko se zmotim, plačam pivo po treningu. Ples ob drogu treniram od ustanovitve moške skupine. Po arhivskih zapisih sodeč je to od leta 2016. Pred tem sem se ukvarjal z marsičim. Največ z atletiko in zabijanjem glave ob zid. Po prvi izobrazbi sem fizik (in računalničar), po drugi pa gledališki ustvarjalec. Tukaj združujem oboje. Fino je. Zelo. In nevarno zasvajajoče. Najbolj ob uspešni spreobrnitvi gravitacije in ignoriranju podobnih naravnih zakonov. Prvič in vedno znova. In toliko bolj, če to kdo vidi. Komaj čakam, da vidim tudi vas.

Moto:

Nismo prišli tak’ daleč, da bi prišli samo tak’ daleč!